Obvestilo

Pristranskih recenzij na tem blogu ne pišem več, lahko pa kakšno "oceno" knjige najdete med zapisi na blogu Male misli.

Trinajsta zgodba

Ravnokar sem prebrala roman The Thirteenth Tale avtorice Diane Setterfield, ki sem ga pred časom kupila v Londonu in še ni preveden. Tema so spet knjige in skrivnosti in če vam je bila všeč Senca vetra, vas bo tudi tale potegnila vase.

Govori o Margaret Lea, mladi biografinji (in vendar nikoli ne izvemo, koliko je stara), ki čez dan pomaga očetu v njegovem antikvariatu, zvečer pa ure in ure bere. Tudi tega ne vemo, v katerem času se zgodba dogaja. Lahko bi bilo 21. stoletje, pa vendar ni, saj Margaret svoje knjige piše z navadnimi svinčniki in nikjer ne omenja računalnikov. Sama sem prav uživala v tem, kako avtorica opisuje knjige v antikvariatu, užitek branja, celo šiljenje svinčnikov spremeni v tako lepo doživetje, da bi se še sama najraje prestavila v svet pred dvesto leti, ko so si ob zimskih večerih namesto gledanja televizije pripravili vroč kakav in s knjigo zlezli v posteljo, medtem ko je zunaj na pokrajino s tu in tam kakšno hišico padal sneg...

Nekega dne Margaret dobi pismo svetovno znane, že ostarele pisateljice Vide Winter, ki želi (oz. ji ukazuje), naj pride k njej na posestvo v Yorkshire in napiše njeno biografijo. S tem se Margaret odpre povsem nova zgodba, na nek način tako čudno povezana z njeno...spoznamo družino Angelfield, njene čudaške člane, temne skrivnosti in neizogibni propad.

Odstavek iz knjige o preminulih pisateljih: "People disappear when they die. Their voice, their laughter, the warmth of their breath. Their flesh. Eventually their bones. All living memory of them ceases. This is both dreadful and natural. Yet for some there is an exception of this annihilation. For in the books they write they continue to exist. We can rediscover them. Their humour, their tone of voice, their moods. Through the written word they can anger you or make you happy. They can comfort you. They can perplex you. They can alter you. All this, even though they are dead. Like flies in amber, like corpses frozen in ice, that which according to the laws of nature should pass away is, by the miracle of ink on paper, preserved. It is a kind of magic."

Knjiga ima tudi zanimivo spletno stran.

Senca vetra - Carlos Ruiz Zafón

Kako se je začelo...
Lani na počitnicah na Sardiniji sva z Mihom en večer šetala po ulicah Alghera, naletela na luštkano, majhno knjigarno in brskala po knjigah v angleščini. Miha je zagrabil nekaj z naslovom "The Shadow of the Wind" in čeprav mi misteriozno povzeta zgodba na zadnji platnici ni bila najbolj všeč, sva knjigo vseeno kupila.

...in potem...
med vožnjo s trajektom nazaj v Livorno sem komaj opazila, da obstaja svet okoli mene. Senca vetra je bila spet ena izmed tistih knjig, ki jih požrem naenkrat, ki jih ne morem odložiti, ki me z vprašanji mučijo še kar nekaj časa in zaradi katerih po netu brskami za dejstvi, čeprav je zgodba popolnoma izmišljena.

...zakaj me je knjiga tako pritegnila...

• Najprej - zaradi knjig. Oče glavnega lika, Daniela, je lastnik bukvarne. In nekega dne ga pelje na skrivnosten kraj - "The Cemetery of Forgotten Books", kjer si Daniel lahko izbere eno samo knjigo. Izbere roman "The Shadow of the Wind" Juliana Caraxa, kar mu povsem spremeni življenje. Kmalu izve, da neznanec požiga vse knjige tega avtorja in nedolgo zatem tudi sam sreča zakrinkanega moškega, ki nanj preži iz sence. Stvari se začnejo zapletati...
• Zaradi kraja dogajanja. Zafon je sončno in svetlo Barcelono današnjega časa spremenil v megleno, deževno, temačno in skrivnosti polno mesto iz obdobja pred špansko državljansko vojno. Ob knjigi sem se spomnila turističnih znamenitosti - Tibidaba, starega mesta ali Montjuica,- ki so se z vsako prebrano stranjo spreminjale v mnogo bolj pomenljive zaznamke preteklosti.
• zaradu zgodbe same, ki je od začetka do konca ena sama velika uganka. Na dan prihajajo zakopane skrivnosti, šokantne resnice, skrite ljubezni in uničena življenja.
  

...spominja na...

• Ime rože Umberta Eca, le da je Senca vetra manj podrobna, manj "intelektualna" in vsebuje manj opisov, podrobnosti in dolgih razlag.
• The Thirteenth Tale avtorice Diane Setterfield, ki jo ravnokar berem. O tej knjigi kdaj drugič, ko jo pogrizem do konca :-)
  

...nikakor ne spominja na...
DaVinčijevo šifro (o kateri imam zelo slabo mnenje).

...literarni sladokusci...
ne boste ravno neznansko uživali v vsakem stavku in morda se vam bo od časa do časa kaj zazdelo klišejsko ali nerodno napisano, vendar zagotavljam, da to ne bo zmanjšalo splošnega dobrega vtisa.